Danes sem blagoslovil kapelico, kip sv. Barbare, vse danes navzoče, vse delavce ter začetna dela na prvem in najdaljšem predoru drugega tira železniške proge Divača – Koper (gradbišče Glinščice, 15. 2. ob 11. uri). Hvala Kolektorju za povabilo. Prilagam nagovor:
Spoštovani vsi navzoči, dragi bratje in sestre!
Tako kot so nam v težkih časih pomagali delavci od drugod in so bili drugih narodnosti takratne naše širše domovine, tako bi tudi danes mi sami težko uresničili tako velike gradbene podvige. Zato smo dobili pomoč delavnih rok iz tujine. Ko smo na eni strani veseli, da ostajamo povezani z našimi bratskimi narodi, pa si tudi ne moremo kaj, da ne bi pomislili še dlje, tja na Bližnji vzhod, ki je bližnji le po imenu, saj se nam trpljenje ljudi iz Sirije in Turčije zdi tako daleč. Pa vendar so nam ti ljudje človeško vedno bolj blizu in smo ponosni na našo državo, ki jim je takoj priskočila na pomoč. Poslali smo najboljši material in najbolj sposobne ljudi, z njimi pa tudi tiste živali, ki tudi za nas predstavljajo simbol zvestobe in pomoči.
Toda predor ima tokrat za nas še poseben simbolen pomen, saj nam bo pomagal, da bomo hitreje prišli k morju, ki v nas prebuja širino in daljavo pogleda in nam hkrati razkriva lepoto božjega stvarstva. Upajmo, da nam bo gospodarski razvoj, ki nam ga 2. železniški tir obeta, pomagal tudi ohranjevati to lepoto, ki nas obdaja, in da se ji kljub industrijskemu napredku, ki si ga vsi želimo, ne bomo nikoli odrekli.
Kot vemo, so v zgodovini naši ljudje morali oditi iz svoje domovine po celem svetu. V rudnikih Lorene, Porurja in daljne Aljaske so kopali vdolbine ter ustvarjali rove, predrli tunele ter molili k sv. Barbari, naj ostane njihova varuhinja in zavetnica njihovih junaških del.
Zgodovinarji nam povedo, da je sv. Barbara, ki je bilo lepo in modro dekle, umrla nasilne smrti l. 306 v Grčiji. V srednjem veku so v njej prepoznavali globoko modrost, saj je kot mlado dele bralo krščanske mislece. Zato so jo slikarji začeli risati s knjigo v roki. To je bilo še pred novim vekom. A v rokah drži tudi kelih, kar pomeni, da se ni bala ne življenja in ne smrti. Zato je postala priprošnjica za ljudi v stiski, ki so potrebovali modrosti in junaštva. Razumemo, da so sv. Barbaro častili tudi v novem veku prav naši preprosti ljudje, ki so morali kopati v podzemlju rudnikov ali pa naskakovati trde skale, ki naj se vdajo pred nastajajočim predorom.
Zato bomo tudi mi danes v spoštovanju slovenske kulturne in duhovne dediščine blagoslovili dela v tem predoru, da bi nas naši inženirji in delavci na priprošnjo sv. Barbare pripeljali k novi svetlobi in čudovitim pogledom na našo pokrajino. Naša nova upodobitev sv. Barbare nima nobenih atributov. Pred nami je kip pokončne lepe ženske, ki je simbol človeške modrosti in poguma. To je lik ženske, ki tudi danes navdihuje, saj se ne boji živeti in tudi ne marsičesa tvegati, da bi vsem omogočila polnost življenja. Naj ona blagoslavlja in varuje naše pogumne delavce, hkrati pa naj nam razodene tudi današnji simbol predora.
Da, predor ima več simbolnih pomenov: prvi je gotovo ta, da ima vlogo povezovanja. Predor nam pomaga premagati ovire, da bi prihiteli drug k drugemu, ko je potrebno. To pa zahteva določen trud in napor delavcev. Da, s trudom premagujemo ovire za ustvarjanje nove skupnosti.
Drugi simbolni pomen predora pa se nam kaže, kadar vrtamo v temino z upanjem, da nam zasveti nova svetloba. Naj bo pot še tako polna zaprek, jo je mogoče vzpostaviti in ubrati smer v nekaj novega, v novo pravičnost.
Zato naj nam današnji blagoslov pomaga, da bo gradnja uspešno potekala, da bodo vladali tovariški in solidarni odnosi, da bodo delavci pravično nagrajeni. Naj nam predor pomeni novo upanje za povezovanje naše Slovenije in naj bo znamenje novega gospodarskega napredka, kar pomeni, da bo poskrbljeno tudi za najbolj uboge.
Ljudje ne moremo vsega nadzirati in imeti vsega pod svojo kontrolo, kot pravimo v ljudskem jeziku. Mnogi dogodki in stvari nas presegajo. Zato potrebujemo Božjega blagoslova in varstva. Danes iskrenih src prosimo Božjega varstva in blagoslova za vse na tem delovišču in vseh drugih gradbiščih.
(Prošnje in blagoslovna molitev so povzeti po blagoslovu, ki ga je imel v Dekanih škof dr. Jurij Bizjak, 26. 10. 2021)
Naše prošnje se dvigajo k Božji dobroti, naj se ozre na nas in nas usliši. Zato se zaupno obrnimo k našemu nebeškemu Očetu in ga prosimo:
- Vsemogočni Oče, daj, da bo napredek znanosti in tehnike ljudem v blagoslov.
- Naj bodo tudi dela v predorih in kamnolomih vsem v korist in naj nam pomenijo novo srečo.
- Daj, da bodo vsi, ki nam utirajo in gradijo nove poti, predore in mostove, deležni tvojega varstva.
- Pomagaj vsem odgovornim, da se bodo zavzemali za pravično delitev dobrin in za radodarno nagrajevanje vseh delavcev.
- Daj nam modrosti, da bomo drug drugemu pomagali do vsakdanjega kruha, otrokom omogočili potrebno šolo in pouk ter starejšim zaslužen počitek.
Bog Oče, naravo si izročil človeku v njegove roke. V svoji dobroti nam pomagaj, da bomo svoje delo opravljali v duhu evangeljskega veselega oznanila, iskreno gojili bratsko ljubezen in složno delali za ohranitev tvojega stvarstva. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Oče naš.
Molimo. Vsemogočni Bog, zaupal si nam svoje stvarstvo.
Dal si nam moč in razum, da s svojim znanjem in delom svojih rok
spreminjamo obličje zemlje ter nadaljujemo delo, ki si ga ti začel.
Zahvaljujemo se ti za vse tvoje darove in te hvaležno slavimo.
Ker pa brez tebe ne moremo ničesar storiti,
smo postavili kapelico v čast sveti Barbari.
Prosimo te, blago+slovi to kapelico s podobo svete Barbare in daj,
da bodo vsi, ki se bodo zaupno ozirali v njeno milostno podobo,
vselej deležni njene zaščite in njenega varstva.
Varuj jih vsake poškodbe in vsake okvare, vsakega strahu in vsakega malodušja.
Tvoj Duh naj jim pomaga, da bodo drug do drugega pozorni in prijazni,
svoje delo pa naj opravljajo velikodušno in odgovorno.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. Blagoslov.
