Precej je namreč takih, ki pravijo, da so ne-verni, pa vendar doživljajo v svojem življenju tudi skrivnosti in so odprti za neizrekljivo. V njih je navzoča neka skrita vera, da Ljubezen vendar obstaja in da je zaradi prijateljstev, ki jih imamo, vredno živeti.
Zato se mi zdi prav, da jih na tisto Dobro, ki ga začutim v njihovem srcu, opozorim in jim zagotovim, da bom nanje mislil in zanje molil, četudi se imajo za ne-verne.
Ljudem takšno duhovno prijateljstvo veliko pomeni. Posebno pa cenijo, ker jih spoštujem v njihovi ne-veri in duhovnem iskanju in jih ne nagovarjam naj postanejo kristjani. Osebno se naslanjam na evangelista svetega Janeza, ki pravi, da »duh veje, kjer hoče«.
Bog je veliko bolj milosrčen in ljubezniv, kot pa zmoremo biti duhovniki, ter najde skrivno pot do srca vsakega človeka.
