Pogovorni večer (10. 6. 2024) na Sveti Gori na temo: “Na poti – Evropski človek, kam greš?” je bil izjemen. Taki so bili namreč vsi sodelujoči: gosta Fabiana Martini in Karel Gržan, moderator Stojan Pelko, z uvodnim pozdravom Andrea Bellavite… Deležni smo bili izjemnih sporočil o miru, sodelovanju, spoštovanju, dopolnjevanju, enkratnosti vsakogar…
Ob tej priložnosti pa delim z Vami moj uvodni razmislek in pozdrav.
Evropa doživlja rušenje starih vrednot in hkrati se porajajo nove. Nekatere stvari, kot npr. tehnični izumi in digitalni dosežki so dosegli zavidljive vrhove in so nas obogatili. Takšna je vsekakor umetna inteligenca, ki pa nam hkrati grozi, da bo človek izgubil dušo. Zato je zdaj čas, da se ponovno zavemo naših temeljnih vrednot in na njih zgradimo svoj jutrišnji svet. Rimska civilizacija, kakor tudi vsa evropska kultura izhajata, iz grške omike, ki nas je naučila misliti, hkrati pa spoštovati vsakega človeka, ki rojeva in izgovarja besedo. Toda mi danes v govorjenju, posebno pa še v javnih nastopih, kdaj pozabimo, da je moč evropske civilizacije prav v tem, da iščemo in izgovarjamo resnico, da se ne obnašamo zgolj porabniško, ampak nam je veličina vsakega človeka tista vrednota, za katero smo se pripravljeni tudi žrtvovati. Zato v naše spoznanje vstopa zavest, da poleg odkritij znanosti in pomembnih uspehov tehnike potrebujemo tudi novi humanizem. Ta novi humanizem bo vnesel etičnost v vsako razmišljanje in delovanje. Še predno se sprašujemo: ali vse to zmoremo, je še globje vprašanje: ali vso to smemo? Ali ne bo nekdo zaradi našega ravnanja, poslov in zaslužka trpel, bil ponižan, ali celo izgubil veselje nad življenjem?
V tem trenutku naš razum in naša želja po uspehu še ne moreta ustavita vojn, trpljenja in ponižanja tolikih ljudi. Potrebujemo znova svetopisemska etiko, ki zagovarja dostojanstvo vsakega človeka in njegove pravice, ki ne pomenijo samo uresničevanje samega sebe, ampak vključujejo tudi pravice do prijateljstva ter prijaznega in ustvarjalnega srečevanja z drugimi in drugačnimi osebami.
Res je, pravice človeka kot posameznika smo danes postavili zelo visoko. Toda kje je potem tudi pravica človeka, da se odkrije in potrjuje kot bitje skupnosti? Vsak posameznik potrebuje tudi sočloveka, ki mu bo pomagal, da bo vstopil v skupnostnost prijateljev, ki bo veliko več kot kolektiv ali seštevek posameznikov. To bo skupnost, ki ga bo sprejela in on bo sprejemal druge in se v njej uresničil tako, da bo najprej pomagal in uresničeval druge.
Spoštovani, vidimo, da moramo sprejemati, ustvarjati in vstopati v različne jezikovne skupnosti, tudi skupnosti različnih kultur in duhovnosti. Najbrž takšna nova skupnost, ki jo danes strokovnjaki imenujejo »skupnostnost«, ne bo mogoča brez te globoke humanosti ali človekoljubnosti, ki se bo oplajala z različnimi duhovnostmi, v njih pa bo skupna zavest, da nas nekaj presega in da smo pred Dobroto samo, vsi etično odgovorni.
Danes smo veseli, da tukaj gostimo italijansko novinarko Fabiano Martini, ki predstavlja romansko kulturo, ki je preko renesanse v Evropi znova uveljavila grško misel. Renesenaca je v nas utrdila idejo, da človek že v svoji človeškosti odseva Božjo lepoto. Ob njej prav tako lepo pozdravljam duhovnika Karla Gržana, ki predstavlja slovansko dušo, znotraj katere je krščanstvo zaživelo na izrazito duhoven in mističen način. Vemo, da se je slovanska kultura porodila iz bogoslužnega jezika in tudi danes nam njeni duhovni pisatelji govore, da lahko vsak jezik doseže vrhove lepote, če se odpre k prošnjam in k molitvam iz globin človeške duše.
Prav prisrčen pozdrav in že vnaprej zahvala tudi moderatorju nocojšnjega pogovora, g. Stojanu Pelku. Ne dvomim, da bo znal iz naših sogovornikov izvabiti presenetljive in globoke besede.
Poseben pozdrav pa namenjam Andreju Bellaviti iz Oglejske bazilike, s katerim smo skupaj osnovali projekt Walk2spirit in ki s svojo odprtostjo sega v višino svojega duha, ki ga vodi k učenju in uporabi slovenskega jezika. S tem nam kaže model življenja dobrih sosedov, ko poudarja medsebojno spoštovanje, dopolnjevanje in vzajemno učenje sosedovega jezika.
Seveda pa prav poseben in lep pozdrav vsem Vam, dragi obiskovalci, ki ste prišli v svetogorsko baziliko ter da imate željo, da skupaj razmišljamo in iščemo poti naše človeške družbe. Naj nam ta Božji prostor pomaga, da bomo imeli lep in doživet večer.
