Jaslice spadajo v bogato 800 letno izročilo Frančiškovih bratov in sester. Vsi se spomnimo čudovitega prizora iz Božične noči v Grecciu, ko je Frančišek naredil prve žive jaslice in tudi sam z veseljem prepeval Radostno vest božičnega Evangelija.
Danes lahko zatrdimo, da res ni slučaj, če je prav Frančišek privedel živalce, mladega moža in ženo v votlino nad Assizijem ter z njimi obhajal sveti večer. V osrčju Frančiškove osebne teologije je bila namreč skrivnost učlovečenja. Boga ni strah biti človek, ni ga strah biti majhen med nami, upa si kazati nebogljenost svojega sina v nemoči novorojenega otroka. Tega smo lahko veseli. Odslej bo Božja bližina vedno z nami. Z nami bo njegova tolažba, k nam bosta vsak Božič prišla Božja milina in usmiljenje.
Vse to nam ponazarjajo jaslice. Zato je zvestoba Frančiškovemu izročilu tudi zvestoba Evangeliju, zato jaslice niso le frančiškanska posebnost, ampak so poteza vsake krščanske kulture.
