Sprava in pomiritev

Pater Placido Cortese – Kolbe s Cresa

7. 3. 1907 se je na Cresu rodil p. Placido Cortese, ki je med drugo svetovno vojno deloval v Padovi. Med drugim je pomagal koordinirati reševalne akcije za številne Jude, zavezniške vojake in civiliste….

Oktobra 1944 sta ga odposlanca nacistične policije ugrabila in ga odvedla v bunker gestapa v Trstu. Tam so ga mučili, saj so hoteli izvedeti imena njegovih sodelavcev pri odporniškem gibanju, kar pa jim ni uspelo. Naposled so ga ubili in zažgali v krematorijski peči v Rižarni. Nemci so skušali zbrisati vsako sled o njem. Njegovo zgodbo pa so ponovno odkrili v 90. letih prejšnjega stoletja. (Novi glas, januar 2021)

foto: Hrvatska provincija sv. Jeronima franjevaca konventualaca

V Družini z dne 11. marca 2001 je Alojz Rebula zapisal tudi tole:

…..Živel je od evangeljskega poslanstva, predvsem od ljubezni do bližnjega.
Kot urednik lista “Il Messaggero di Sant Antonio” – Glasnik sv. Antona (naklado mu je dvignil na 900.000 izvodov) je razpredel široko omrežje znanstev, da je lahko med vojno pomagal, kjer je le mogel. Danes še živijo nekateri Slovenci, ki so bili leta 1942 internirani v taborišču Chiesanuova pri Padovi in ki se gotovo spominjajo drobnega, šepajočega redovnika v črnem habitu in z naočniki, ki je pomagal taboriščnikom, kolikor je mogel. Po kapitulaciji Italije 8. septembra se je v kaosu tistih dni njegovi razdajalski vnemi odprlo še širše, tudi nevarno področje: vojni ujetniki, Judje, Čehi, partizani, zavezniški ujetniki, ki jim je pomagal do morja, kjer so jih čakale zavezniške podmornice.

Verjetno je obveščevalna nit, ki jo je genialni polkovnik Vauhnik speljal iz Ljubljane prek Trsta, Padove in Milana v Švico, težko obšla protinacističnega in vsestransko obveščenega redovnika. A tudi p. Placido je imel svojega Judeža, intimnega hrvaškega prijatelja, ki ga je 8. oktobra 1944 pripeljal v roke mariborskemu slovenskemu odpadniku in gestapovcu Fritzu Verdniku. Čakalo ga je podzemlje Gestapa na Oberdankovem trgu v Trstu, kjer ga je srečal tudi slikar Mušič.
Najstrašnejše mučenje, od pretepanja do lomljenja prstov, mu ni odprlo ust, da bi izdal svoje sodelavce. Neka gospa se ga spominja, kako ga je slišala polglasno moliti v njegovi celici…
(Vir: Slovenska minoritska provinca sv. Jožefa)