Ker se še vedno po enem mesecu od sv. maše za padle partizane in vse žrtve 2. svetovne vojne širijo komentarji in kritike, čutim potrebo, da podam nekaj pojasnil:
Molitev za pokojne je pietetno dejanje in k temu smo povabljeni vsi kristjani in še posebej smo k temu poklicani duhovniki in manjši bratje frančiškani, ki iščemo mir med živimi in mrtvimi ter si prizadevamo za sožitje in pomiritev.
Zelo pohvalno je, da se mašna daritev za partizane in vse žrtve 2. svetovne vojne letos ni zdela nikomur sporna (za razliko od leta 2013) in so jo številni razumeli tudi kot pot k sožitju in pomiritvi med Slovenci ter sosednjimi narodi. Naj se ob tem ponovno zahvalim Partizanskemu pevskemu zboru, katerega člani so v času poletja pridno in vztrajno vadili ter se naučili latinsko mašo Vinka Vodopivca »Missa in honorem S. Vincenti Martyris«, ki so jo potem izvedli med omenjeno sv. mašo.
Mnenja pa so bila deljena glede koncerta po maši, ko sta Partizanski pevski zbor in komorni simfonični orkester izvedla kantato Radovana Gobca »Hej, partizan« ter ob koncu zaigrala in zapela še primorsko himno »Vstala Primorska«. Rad bi pojasnil, da ta pesem in tudi druge pesmi, ki zvene bojevito, pri veliki večini Primorcev pomenijo upor proti fašizmu, ki je želel Slovence uničiti. Prav zato sem prejel veliko presunljivih in ganljivih zahval. Velika večina Primorcev te pesmi razume kot pozdrav svobodi in ohranitvi slovenstva na naših tleh.
Zato se tistim, ki so te pesmi razumeli kot klic k nasilju, iskreno opravičujem. To namreč ni bil moj namen, da bi podpiral katero koli nasilje, ko sem sprejel še zborovski program.
Zato tudi lepo prosim vsakogar, ki bo še širil novico o sv. maši na Sveti Gori in koncertu po njej, naj se najprej seznani o tem, kaj so pevci resnično zapeli in kako so navzoči to razumeli ter doživljali. Le na ta način bomo pravični do njih in le tako si bomo še naprej lahko prizadevali za pomiritev in sožitje v našem narodu.
p. Bogdan Knavs, rektor bazilike