Spoštovani vsi navzoči, dragi prijatelji in tovariši!
Hvala najprej za to priložnost in čast, da smem počastiti spomin na fante in može, ki jim je bil slovenski jezik in slovenska zemlja sveta, na naše partizane.
Smo na kraju, kjer je slovenski svobodni duh zmagoval, saj je partizanka vojska l. 1944 osvobodila delček naše zemlje, kjer je lahko svobodno odmevala slovenska pesem, govorica in molitev. Toda ljubosumje nad slovensko svobodo je bilo tolikšno, da so nacisti z več strani in z veliko vojaško premočjo napadli, povzročili grozodejstva in uničevali vse, kar je bilo slovensko, tudi naše slovenske hiše in domove.
Toda svoboda se ne da umoriti, tudi ne pregnati in prav zavest, da Slovenci ostajamo svobodni in gospodarji na svoji zemlji, se je še hitreje širila. Kot pa dobro vemo, se svoboda ne podarja, ampak izbojuje. Ima jo tisti narod, ki je pripravljen zanjo kaj žrtvovati. Zato smo danes tukaj, da počastimo spomin na mnoge znane in ne znane žrtve mladih fantov ter zrelih mož, ki so žrtvovali svoja življenja za lepoto slovenske pesmi in besede.
Ko smo jim hvaležni za njihovo plemenito žrtev, se priklanjamo pred obeležjem, ki govori o njihovem junaštvu ter prosimo Najvišjega, naj sprejme njihov dar življenja v večno Ljubezen in naj nas oni odslej blagoslavljajo iz Večnosti, da bomo prav tako tudi mi ohranili svobodo, kot tudi slovensko besedo ter bili zanju pripravljeni kaj žrtvovati. V tem duhu vas vabim, da izrečemo našo molitev, tisto molitev, ki jo je imel marsikdo na ustnicah, ko je umiral za našo svobodo: Oče naš, ki si v nebesih,…
Blagoslovi Gospod znamenje junaštva naših padlih partizanov, podeli jim večni mir in pokoj, nas pa blagoslovi, da bomo znali živeti v medsebojnem spoštovanju v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!
