Hvala, spoštovana Barbara Mlinar, za včerajšnje povabilo na predstavitev Alenke Rebule o delovanju in pomembnosti našega srca (ki ga je organiziralo Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije – podružnica za severno Primorsko).
Nabito polna dvorana v naši občinski stavbi je bil že prvi znak, da si še kako želimo srčnih spodbud.
Že prve misli spoštovane predavateljice, ki je spregovorila o tem, da srce živi od tega, da ljubi, da poganja življenje v nas in v drugih, da daje, so nam ogrele srce.
Dodajam še nekaj misli, ki so se me dotaknile:
- Moč srca začne pešati, če mu ne dovolimo, da ljubi in se razdaja.
- Ljudje gremo radi k srčnemu človeku, ki nas (o)greje.
- Da dajemo drugim toplino in je to čisto (brez da bi kaj pričakoval nazaj)
- Naše srce lahko tudi otrpne zaradi preteklih izkušenj in zato mora včasih »iti« na okrevanje, se okrepiti, regenerirati, da bo lahko ponovno ljubilo naprej. Zato je potrebno:
- Da vidimo katere stvari moramo dati na stran v življenju, ki nas dušijo, ker si nalagamo več stvari kot zmoremo;
- Da »peljemo« srce pogosto med sebi podobne, da se nahrani;
- Srce se hrani z doživljanjem, zato je pomembno, da si vzamemo čas in ne drvimo. Zato je veliko darilo, ko si nekdo vzame čas in prinese sebe.
- Poleg tega, da se srce sprašuje: kako živim, ali pazim na svoje mišljenje, da ni v meni nasilja,…
- Pomembno je tudi vprašanje, kako delam z drugimi ljudmi? Ali se lahko počutijo ob meni varne? Ali dovolim, da se v meni in drugih pretaka sok življenja.
- Srce je potrebno braniti pred nasiljem, tudi svojim seveda.
- Srečanje pomeni, da oba odpreta srce
- Roke so podaljšek srca: izmenjava, OBJEM,….
Vsem en objem na daljavo. Gremo pogumno naprej.