» Ali stopiti na stran za svobodo borečih se poštenih ljudi, ali pa ob strani iz mirnega kotička resignirano opazovati in čakati češ, kar bo, bo. Tega drugega nisem mogel, ker mi je to branila tako moja človečanska kot duhovniška vest. Ni mi bilo treba veliko premišljevati, ko sem izvedel, koliko borcev – Slovencev si iskreno želi duhovnika, ki bi jim stal ob strani v njihovi najtežji uri, pri ločitvi s tega sveta. In še nekaj mi ni dalo miru, to namreč, ali je res mogoče, da se bo ta sveta borba za narodno svobodo in lepšo bodočnost izvojevala brez mojega, na Slovenskem dovolj močnega – tak bi vsaj moral biti – najidealnejšega stanu? Odločil sem se in sem šel.«
dr. Metod Mikuž
(vir: Štefanec, 2011, str. 27 – 29. Opazil zapis pri Zorici Petrović na FB)
Hvala vsem, ki so darovali svoja življenja na oltarju domovine.
