Ja, petdeset, … ‘to je čas, ko si na pol poti … in nazdraviš z vsemi prijatelji, ki ceniš jih’!
Tako se je glasilo eno od voščil in mi dalo misliti, da se je res treba poveseliti s prijatelji. Eno od takšnih prijateljskih srečanj je bilo tudi v nedeljo v Avšju nad Kanalom (kmetija pr Lukčevih, Seniški breg 5). To je domačija, kjer živijo in delajo dobri ter plemeniti ljudje. Pet fantov iz njihove družine je odšlo v partizane (dva se nista vrnila, za enega se niti ne ve, kje je pokopan).
Osebno verjamem, da je Bog položil veliko dobrega tudi tem, ki ga ne poznajo, ali pa ga še niso našli. Tako sem si tudi za življenjsko vodilo izbral, da po Božji milosti zaupam dobremu Bogu in vsakemu človeku. Zato sem vesel in hvaležen, dragi prijatelji, da mi pomagate odkrivati Dobro v vsakem človeku. Še posebej se moram zahvaliti, da ste me sprejeli in prepoznali kot tovariša in prijatelja.
Po mojem nagovoru smo se z molitvijo spomnili vseh naših junakov, ki jim je bila slovenska beseda, pesem in zemlja nekaj svetega ter hkrati prosili, da bi tudi mi danes znali živeti njihove vrednote: tovarištvo, solidarnost, ter spoštovanje naše zemlje in ljubezen do našega jezika, ki nam pomaga, da so naši odnosi še naprej pristni in prijateljski. Zato smo se še posebej razveselili prisotnosti Alojza Bucika (1. prekomorska brigada) in Albina Pibernika (najmlajši udeleženec Igmanskega marša). S svojo navzočnostjo nas je počastil tudi Ivo Danev, ki je med drugim z reprezentanco Jugoslavije leta 1970 osvojil zlato medaljo proti ZDA.
V nedeljo se je čutila pozitivna energija in prisotnost Večnega.
Hvala prav vsakomur, da ste si vzeli čas in seveda za prijateljstvo. Velika hvala pa našima gostiteljema, Ivani in Samotu Beridan, ki sta nas sprejela in pogostila ne samo z dobro in kvalitetno domačo hrano, ampak tudi z izredno gostoljubnostjo in z mirom v srcu.
