Sprava in pomiritev

Božič v partizanih

V zgodovini poznamo kar nekaj primerov, ko za božič vsaj za nekaj ur utihne orožje in je priložnost za vsaj začasni mir. Tako je bilo tudi med drugo svetovno vojno, ko so partizani šli k polnočni maši. Zunaj so pustili orožje in stražo, ostali pa so sodelovali in peli pri polnočnici. Podobno zgodbo opisuje v svojih spominih partizanska zdravnica Franja Bidovec. Skupaj s kolegico Pavlo sta se na silvestrovo znašli na Lokvah v Trnovskem gozdu. Bil je tak čudovit mir, ljudje so od vsepovsod hiteli v cerkev, tudi onedve sta šli. V cerkvi pa je že bila partizanska četa. Franja končuje pripoved kako so vsi navdušeno peli Sveto noč, da je bila pridiga kratka ter da so po pridigi molili za vse, ki se po gozdovih borijo in umirajo za svobodo.