Nobena skrivnost ni, da sta moji najljubši barvi rdeča in vijolična, zadnja leta pa so predvsem “leta” zelene barve. Spodobi se in pravično je, da seveda čestitam vsem, ki vam je zelena barva pri srcu in takih je med mojimi prijatelji veliko.
Še posebej pa čestitam in privoščim letošnji naslov nogometnega in pokalnega prvaka tistim navijačem Olimpije, ki so bili na nogometnem stadionu tudi ob vseh pretresih v klubu ali ne preveč ugodnim vremenskim razmeram, pa so kljub temu stiskali pesti in uporabljali glasilke za podporo svojim igralcem na stadionu. Močno upam, da ostane ekipa zelenih skupaj in doseže odmeven rezultat jeseni in tudi spomladi v Evropi. Gotovo ima določen vpliv na zadovoljstvo tudi moje dolgoletno bivanje v Ljubljani, ki je na nek način tudi eno izmed »mojih mest«.
Seveda pa sem vesel tudi zato, ker upam, da bo to blagodejno vplivalo na razmere v mojem najljubšem nogometnem kolektivu. Včerajšnji dogodki so bili z “gledišča nekoga v srednjih letih” v hierarhiji in v odnosu do starejših ter izkušenejših, milo rečeno nespoštljivi.
Nogomet je zelo pomemben za veliko mladih in nekoliko manj mladih in močno upam, da bodo klubi, nogometni funcionarji ter nogometaši v vseh ozirih pozitiven in dober zgled.
Naj dodam še citat iz teksta Marka Radmiloviča izpred nekaj let: »Evropski stadioni so zadnje majske dni polni objokanih obrazov podpornikov klubov, ki se selijo na nižje ravni tekmovanja. Nekateri nosijo table z zbadljivkami na račun ali igralcev ali uprav. A naslednje leto bodo isti ljudje sedeli na istih sedežih ne glede na to, v kateri ligi bo igral klub«.
Dragi moji, ni pomembno za kateri klub navijamo oz. kateri šport nam je najbolj pri srcu. Edino pomembno je, da je to res Moj klub, ki ga bom spremljal v dobrem in slabem; s športnim in vztrajnim spodbujanjem in plačano vstopnico.
