Na današnji dan (27. 9.) leta 1904 se je rodil veliki slovenski pesnik, pisatelj, krščanski mislec, pa tudi politik Edvard Kocbek. Če lahko o njegovi politiki razmišljamo ali se je vedno prav odločal ali ne, pa smo vsi prepričani, da je bil kot krščanski mislec zelo globok in je takratni slovenski katoliški mladini predstavil sodobne evropske krščanske tokove.
Pravimo, da je bil personalist, kar pomeni, da je skupaj z drugimi pripadniki križarskega gibanja zagovarjal poglobljen osebni odnos do Boga, z zakramentalno zasidranostjo v Cerkvi, pa tudi etično poglobljen odnos med kristjani v Cerkvi in med vsemi ljudmi v družbi.
Kocbek bo vsekakor odšel v zgodovino slovenskega leposlovja kot izviren pesnik. Njegova pesniška zbirka Zemlja, prelomnica v slovenski poeziji, saj je s pristnimi verzi znal izražati ljubezen do narave ter postavil tudi slovensko domoljubno poezijo v svetovljanske razsežnosti.
Edvard Kocbek ni bil vedno razumljen ne v cerkvenih krogih in še manj v političnih krogih. To ga je osebno zelo bolelo, vendar je v svojih etičnih načelih ostal pokončen in neomajen.
