V današnjih Primorskih novicah lahko prebiramo zelo lep pogovor Vesne Humar s celovškim škofom Jožetom Markecom.
Celovški škof nas znova preseneča s svojo iskreno besedo, ko odkrito pove, o čem se njegovi verniki pogovarjajo, kaj si želijo in – kar nas še posebej preseneča – kako živijo njegovi duhovniki. Govori o svojem škofovskem geslu: “Bog je ljubezen”, pa o tem, kako je v polnosti živel svojo mladost, kako je kot študent rad protestiral in da je na Dunaju še kot duhovnik javno govoril na protestih. Izpostavi tudi, kako danes za človeka ni nič samo po sebi umevno. Zato imajo ljudje svojo vero, ki jo po svoje oblikujejo.
Rešitev je v dialogu, preko katerega ugotovimo, kaj ta sodobni človek potrebuje iz naše zakladnice vere. Svojo širino misli in duha slovenski škof iz Celovca pokaže tudi, ko pravi, da mu ne gre za rast Cerkve, ampak za dobrobit ljudi.
Vprašanje je, kako bi človek lahko izšel iz svojih stisk in bil srečen. Seveda je odprt tudi za dialog in za vprašanje o pravicah blagoslova homoseksualnih zvez, ter prav tako, glede vprašanja ženskega duhovništva.
Nekaj misli za pokušino:
- Imamo veliko duhovnikov, ki homoseksualne odnose blagoslavljajo, ki za Valentinovo zaljubljene pare vabijo k blagoslovu in se ne ozirajo na to, kakšnega spola so.
- Gre za človeka. Nikogar ne bomo odganjali, ampak mu bomo z ljubeznijo pomagali.
- Pred petimi leti smo se z našo Karitas zelo angažirali pri pomoči beguncem. Drugi so se spraševali, zakaj prihajajo in jih pošiljali nazaj, za Cerkev pa to ni opcija.
- Ljudem ne želim kazati poti v pekel.
- Nekateri bi sicer želeli, da bi Cerkev pisala zakone. Sam sem prepričan, da to ne bi bilo dobro.
- Bog je za mnoge zelo daleč, ali pa globoko v srcu. Ljubezen pa je vsem blizu.
Zanimivo pa je, da se o nekaterih izzivih sodobne Cerkve, naši katoliški mediji še ne upajo tako odkrito pogovarjati. Morda pa bo odprti duh koroškega škofa kdaj preskočil tudi Alpe.
