Razmišljanja

NA POTI NA GOLGOTO IN K VSTAJENJU

Današnji krščanski vernik se rad vrača k temelju svoje vere. To vračanje k izviru svojih verskih občutij in prepričanj je hkrati poglabljanje verskih vsebin, ki jih verujoči vsaj v zametkih že nosi v sebi. Njegovo srce postaja razpoložljivo, da znova zasliši Božji glas in njegovo sporočilo.

Zato išče poti miru, da bi na svojem romanju zaslišal Božji šepet in njegovo besedo. Ne smemo se torej čuditi, če se toliko romarjev znova peš podaja k Svetogorski Kraljici. Novodobni romar želi doseči to, po čemur so že prvi kristjani hrepeneli v postnem času. Gre namreč za očiščenje in osvoboditev človeškega srca. Da bi se razbremenil bremen, ki tarejo naše duše, si moramo težave najprej priznati, zato romar premišljuje, kaj je tisto, kar ga tlači k tlom, kar ga bega in kar ga mori.

Ob tem priznanju pa se prebujajo tudi želje in težnje po svobodi in po ponovnem veselju. Ob postajah križevega pota bo iščoči popotnik prepoznal tudi svoje življenjske padce in prosil odpuščanja. A v duhu se bo ponovno pogumno vzdigoval. Vendar vsakokrat lažji in osvobojen zamer, užaloščenosti in celo sovraštva. Tako bo z olajšanim srcem vstopil v Marijino svetišče in skupaj z Janezom Krstnikom in prerokom Izaijo bo začel prepevati Materi Božji z Odrešenikom v naročju.

V tem svetem hramu bo tudi prosil in molil za svoje drage, ki so ostali doma ali pa so se odpravili v svet ter jim za dom ni več mar. Marijin sin, Vstali Gospod, bo romarjevemu srcu zagotovil, da spremlja njegove drage in da se jim ne bo dogodilo nič hudega.

Velikonočna radost bo napolnila njegovo srce in pogumno se bo odpravil nazaj v življenje. Podoben bo trem Jezusovim učencem, ki so na gori Tabor prav tako že doživeli občutje vstajenja, pa so se vendar morali podati v dolino in po Jezusovem resničnem vstajenju z velikim pogumom stopali skozi življenje.

foto: Anamarija Plesničar

Tudi mi vstopamo v težko obdobje za naš slovenski narod, za evropsko združenje držav in za ves svet. Potrebovali bomo pogum Jezusovih učencev, da nas še tako huda preizkušnja ne bo mogla potolči in pribiti k tlom. Toda če bomo kdaj klecnili, nas bo Vstali Gospod dvignil in nam pomagal, da bomo korajžno stopali naprej ter prinašali mir v katerokoli hišo, mesto ali deželo bomo vstopili.

Danes vemo, da je za mir med nami, za sožitje ter bratsko ljubezen potreben še večji pogum kot za nasprotja, spore in nasilje.

Potrebujemo vero v čudežni dogodek Kristusovega vstajenja, da bomo zaslišali njegov glas: »Mir vam bodi!«