Naj ti povem zgodbo

Nekoč so vprašali starega puščavnika:
»Kako se ne naveličaš biti ves čas sam?«
In odgovoril je:
»Veliko moram delati:
trenirati moram dva sokola in dva orla, pomiriti dva zajca, trenirati kačo, motivirati osla in krotiti leva.«
»Vendar v vaši bližini ne vidimo nobene živali.
Kje so?«
Puščavnik se je nasmehnil in odgovoril:
»Te živali živijo v nas in mi jih nosimo v sebi.« Nekaj časa je pomolčal in nato nadaljeval: »Dva sokola lovita vse, kar vidita – dobro in slabo, koristno in škodljivo. Naučiti ju moram razlike. Moje oči so.
Dva krempljasta orla poškodujeta in uničita vse, česar se dotakneta. Naučiti ju je treba služiti in pomagati brez škode. To so moje roke.
Zajci vedno skačejo sem in tja, se prestrašijo in skrijejo. Moram jih prepričati in naučiti kako obvladovati težke situacije, ne pa bežati pred težavami. To so moje noge.
Najtežje je ukrotiti kačo. Čeprav je varno zaprta v močni kletki, je vedno pripravljena napasti, ugrizniti in zastrupiti vse v svoji bližini. Zato ji moram slediti in jo disciplinirati. Ona je moj jezik.
Osel je, kot vsi vedo, zelo trmast, vedno utrujen in noče opravljati svojega dela. To je moje telo.
In na koncu moram ukrotiti leva, ki želi biti kralj in poveljevati vsemu in vsakomur.
Ponosen je, zamišljen in misli, da bi se moral cel svet vrteti okoli njega. To je moj ego.
»Kot vidite, sem zelo zaposlen.«
(Vir: prijateljica Barbara)