Rad povem, da je lepo biti duhovnik. Se pa zgodi, da je veliko krasnih dogodkov in skoraj premalo ur. Brez dvoma nam je duhovnikom v pomoč, da smo “plačani za 24 ur” in še precej več, kajti Božja milost in srečevanje s čudovitimi ljudmi je neprecenljivo.
Samo kratek povzetek mojih zadnjih 72 ur (od 5. do 8. julija): v petek popoldne sem na očetovem domu v Loškem potoku užival gostoljubje tete Fanike in sestričen.
Sobota: zjutraj ob 7. uri maša in spovedovanje v Kamniku, potem spominska slovesnost na Menini planini ob 11. uri, kasneje v Ljubljani na praznovanju 60 letnice plemenitega Matjaža in zvečer ujamem še sprejem novomašnika Mela v Mirnu.
Nedelja: maša ob 8. uri, potem nova maša ob 10. uri v Mirnu, pa vrnitev domov za mašo ob 16. uri. Po maši pa še praznovanje v Mirnu. Danes dopoldne ob 11. uri pa biserna maša (60 letnica duhovništva) našega p. Mihaela, ki je v domu za starejše duhovnike v Ljubljani. Toliko na kratko. Pa upam na skorajšnje snidenje, dragi prijatelji.
Priložene fotke so iz Loškega potoka, Menine planine in maše v Mirnu.
