Rojen je bil v premožni družini 8. septembra 1876 (Sv. Lenart nad Škofjo Loko). Leta 1896 je vstopil v frančiškanski red in prevzel redovno ime Kerubin, noviciat je napravil na Trsatu, gimnazijo pa končal na Kostanjevici pri Gorici. V goriškem centralnem semenišču je študiral bogoslovje, po koncu je 5. oktobra 1900 prejel mašniško posvečenje. Eno leto je nato še študiral v Rimu. Med 1903 in 1909 je bil rektor bogoslovja v Kamniku, nato na Brezjah pridigar in spovednik. Od leta 1910 do začetka druge svetovne vojne je kot župnik služboval v Nazarjah v Savinjski dolini. Tam je bil zelo dejaven, bil je navzoč pri otvoritvi novega gasilskega doma v Nazarjah leta 1924. 21. aprila 1941, po nemški zasedbi Štajerske, je nemški oficir naznanil, da bodo naslednji dan odpeljali vse duhovnike. To se je res zgodilo, odpeljani so bili v kapucinski samostan v Celje. Zaradi bolehnosti je premeščen najprej v bolnišnico, nato pa se je vrnil v Nazarje, kjer je stanoval v Žlabru pri družini Breznikovih.
V tem času so do njega po zakramente prihajali ljudje tudi od daleč, saj je bil edini duhovnik daleč naokoli. Po ovadbi je bil 10. septembra 1942 zopet odpeljan v zapor v Celje, nato pa v Maribor. Od tam je bil prepeljan na grad Borl pri Ptuju, kjer je oslabel, zato so ga zelo oslabelega prepeljali v ptujsko bolnišnico. 30. oktobra je bil zopet vrnjen v Nazarje.
17. januarja 1943 so ga po pogrebu aretirali gestapovci in ga odpeljali v
Rečico, od tam pa v Maribor. 28. ali 29. januarja je bil prepeljan v Dachau,
kjer je bil vpisan pod številko 43041. Dodeljen je bil v 28. blok, kjer so
sicer bili poljski duhovniki. Že tako oslabel je zbolel za drisko in bil
premeščen v bolnišnico, nato pa je čez nekaj dni, 14. maja, umrl. Upepeljen je
bil 18. maja.
(Vir: Wikipedija)
