Gotovo imamo naše rajne v teh dneh še posebno v lepih mislih in molitvah. Z veliko hvaležnostjo se jih spominjamo za vse bogastvo srca, duha in lepote, ki so jo delili z nami. Gospod naj jim da mir in pokoj in večna luč naj jim sveti.
Slovo od naših dragih je vedno boleča izkušnja. To zelo dobre veste tisti, ki ste že izgubili katerega od svojih najbližjih. Lanskega meseca junija smo se poslovili od naše mame. Z mamo sva bila zelo povezana in navezana drug na drugega. Mama je vsako jutro začela z molitvijo sv. Terezije Deteta Jezusa za duhovnike: »Jezus, večni, Veliki duhovnik, ohrani svoje duhovnike…«, in me vedno spodbujala, naj bom zvest in pogumen v duhovniškem poslanstvu. Človeško zelo težko razumem, da ni več telesno prisotna, toda v veri, ki mi jo je podarila, ne dvomim, da me sedaj spremlja iz Večnosti.
Prepričan sem, da bo vsak izmed nas zagotovo našel svoj, intimen način stika s pokojnimi in se bo s hvaležnostjo spomnil svojih dragih.
