Konec leta je tudi čas inventur. Kakšne je vaša, osebna?
Ja, ob koncu leta delamo inventuro, a že naslednji dan je 1. januar, ki je praznik miru. Papež nam vedno za ta dan napiše poslanico miru, zato je zame osebno ob koncu leta prvo vprašanje, kaj sem jaz osebno oziroma naša skupnost na Sveti Gori, naredil za mir. Vprašanje, kaj pomeni mir, je zelo pomembno. To ni samo premirje ali odsotnost vojne. Tudi to je seveda pomembno, morda tudi začetek ali pogoj za mir. A zame nastopi mir, ko revni otroci niso lačni in so na toplem, ko so begunci primerno nastanjeni, ko starejši ljudje ne jočejo.
Na svoji osebni ravni se sprašujem, ali sem bil dovolj prijazen do vseh ljudi v trenutku, ko so prišli k meni v stiski in so me morda našli pri kakšnem drugem pomembnem opravilu. Letos si tudi zastavljam vprašanje, če sem bil vedno dovolj moder, oziroma če sem bil dovolj prizanesljiv tudi do sebe in do svojega zdravja.«
Zaključiva ta pogovor z vašimi željami v pričakovanju novega leta.
»Praznik novega leta je pravzaprav tudi dan, ko lahko marsikaj naredimo na novo. Sam imam željo, da bi se znali spoštljivo med seboj poslušati in se potem tudi pogovarjati o vseh stvareh. Tudi o tistih, o katerih se še ne upamo. Božični prazniki prebudijo v naših srcih najbolj nežno dimenzijo. Zato so božični dnevi prilika, da uredimo, kar je potrebno tudi za nazaj. Odločimo se lahko za roko pomiritve, opravičila in sprave. Potem pa je tukaj še želja, da bi bilo novo leto novih priložnosti, možnosti, da postanemo svetloba in toplina drug za drugega.
Vsem želim novih lepih dogodkov, srečanj, objemov, pripravljenosti biti drug drugemu opora, ko se bomo znašli v stiski. V svetovnem merilu pa si seveda želim miru, ki ne bo samo odsotnost vojn, ampak tudi novo prijateljstvo med narodi.«
(iz intervjuja za Večer)
