Danes (16. 6. 2023 ob 16. uri) sem imel posebno čast, da sem lahko izpolnil poslednjo željo, ki jo je tov. Izidor Čebron izrazil še za svojega življenja dni: da ga cerkveno pokopljem in imam tudi govor. Izpolniti željo moža, ki se je vse življenje prizadeval, da je bil človek z veliko začetnico in ki je ob prelomnih časih 2. svetovne vojne vedel, kaj mu je bilo storiti, pomeni zame privilegij. Hvala za Vaše prijateljstvo. Na željo mnogih in z navdušenim privoljenjem domačih, prilagam tudi svoj nagovor.
Spoštovana hčerka Tatjana, vnukinja Irena in vnuk Borut, pravnuki in pravnukinje, nečaki in nečakinje, drugi sorodniki, dragi prijatelji in tovariši, še poseben pozdrav pa Vam, dragi in spoštovani tov. Izidor!
Zbrali smo se, da danes počastimo spomin na Vašo človečnost z veliko začetnico in seveda, da se zahvalimo Vam osebno in vsem padlim in umrlim partizanskim borcem, ki ste bili za to, da danes lahko govorimo slovenski jezik, ob vseh drugih tegobah, pripravljeni darovati tudi življenje za našo domovino.
Vaš prehod iz življenja v Večnost se je dogajal ravno v trenutkih, ko se spominjamo odločilnega preboja partizanskih sil na Sutjeski. Ko prebiramo, kakšna strašna bitka je to bila, poimenovana kot 5. sovražnikova ofenziva, ne moremo drugače kot da ob trpljenju, ki so ga bili partizani deležni (od tega, da so bili obkoljeni, stalno bombardiranje, obstreljevanje, pomanjkanje hrane in vode, stalni vsiljeni marši – ko so iskali priložnosti za preboj, veliko ranjencev in bolnih za tifusom, hudi pomanjkanje spanja), pomisli človek – to je bil resnični pekel.
Vi ste bili v teh trenutkih še v delovnih taboriščih v srednji in potem južni Italiji ter ste po kapitulaciji Italije dobro vedeli, kaj je potrebno storiti: niste razmišljali kaj bi naredili, niti preračunavali v sebi ali se to splača ali ne, ampak ste z vsem svojim bitjem (srcem, dušo in telesom) pristopili k enotam iz katerih so se oblikovale Prekomorske brigade. Svoj ognjeni krst v podobi predpekla ste doživeli nekaj dni po svojem 18. rojstnem dnevu ob izkrcanju na Korčuli pred Božičem l. 1943. Takrat je padlo 350 mladeničev 1. in 3. Prekomorske brigade. Strahotne številke. Potem pa mnoge druge bitke: Drvar, boj za osvoboditev Beograda, strahotni boji na Sremski fronti,…. Kolikokrat ste bili partizani lačni, neprespani, premočeni, bolni, ….pa vendarle niste odnehali. Hvala Vam za ta mladostni pogum in vedenje kaj je prav. Prosim Vas, da nas iz Večnosti navdihujete, da bomo tudi mi imeli vsaj nekaj vašega duha.
Hvala Vam, da ste bili po vojni in vrnitvi v civilno življenje predvsem človek z Veliko začetnico. Kot prvi mestni redar, ste znali pristopiti na človeški – topel način, predvsem ste lepo opozorili in spodbudili, da bi delali dobro. Znali ste potrpežljivo prisluhniti ljudem in znali ste dati primeren nasvet in spodbudo.
Vsakič znova ste se zahvalili in izrazili veselje, da ste za rojstni dan dobili rdečo majico s pomenljivim zapisom: »Zaradi vas smo ohranili slovenski jezik in našo Primorsko. Hvala Vam, dragi partizani! » Še posebej ste bili hvaležni, da ste sodelovali v oddaji Spomini, kjer ste potrpežljivo razlagali svojo življenjsko pot. Jaz pa lahko le dodam: Greh bi bil, če Vaša življenjska pot ne bi bila posneta. Tako je za vedno shranjena zgodba človeka, ki je v prelomnih časih vedel kaj je potrebno storiti in zato pravzaprav ostajate Večni. In mi si bomo lahko to večkrat pogledali, poslušali in se ob Vaših dejanjih navdihovali.
Hvala Vam, da kljub manj prijetnimi izkušnjama z vero in Cerkvijo niste nad nami obupali. Še posebej sem Vam hvaležen, da ste mene izbrali, da opravim cerkveni pogreb in na Vašem slovesu spregovorim.
Tisti, ki ste našega prijatelja in tovariša Izidorja osebno poznali, veste, da v zemljo polagamo ostanke plemenitega človeka. Naj ta pogrebna slovesnost pomeni novo setev njegovih plemenitih besed in setev pomembnih dejanj, ko je potrebno stopiti skupaj in marsikaj pretrpeti za našo domovino, predvsem pa setev upanja, da Slovenci lahko premagamo vsako zlo. Čeprav smo različnih duhovnih obzorij, se lahko naše želje in molitve prepletajo v skupnih idealih.
Vsako zemeljsko slovo naših najdražjih je težko, naj Vas tam, kjer ste sedaj, dragi Izidor, preveva sreča in ponos, da ste izpolnili poslanstvo, ki Vam ga je dodelil Najvišji, in preko katerega ste dolga leta bogatili vsakogar, ki ste ga na življenjski poti srečali.
Prosim Vas, da nas boste iz Večnosti navdihovali, da se bomo odločali in delali kar je prav; da ne bomo preračunavali, kaj se nam splača, da bomo pogumni, ko bo treba. Predvsem pa, da ohranimo spoštovanje na herojski partizanski boj.
